Kaj sodi v kanalizacijo

Narava je že od nekdaj znala tudi sama sebe čistiti – od tod pregovor: »Voda, ki preteče sedem kamnov se očisti«. S povečanim onesnaženjem okolja pa je postala samočistilna sposobnost voda vse manj intenzivna in počasnejša. Glavni razlog zmanjšane samočistilne sposobnosti voda je, da ljudje odvajamo v okolje vedno večje količine odplak naravnega (voda iz stranišč, kopalnic, kuhinje) in umetnega izvora (čistila, pralni praški, …), odpadne vode iz obrti in industrije pa tudi iz kmetijstva. Vsaka reka ali potok lahko brez posledic sprejme le zelo omejeno količino odpadnih voda. Za ohranitev vodnega ekosistema in uporabo vode za vsa živa bitja, tudi za človeka, moramo odpadne vode pred izpustom v okolje očistiti. Prav tako pa je potrebno poskrbeti, da neočiščene vode ne poniknejo in onesnažijo podtalnico, ki je marsikje vir pitne vode. V preteklosti se je komunalna odpadna voda odvajala v okolje preko pretočnih greznic. Takšen način čiščenja odpadne vode ni več primeren. Veljavni predpisi na področju okolja namreč določajo, da je potrebno komunalno odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno s komunalno čistilno napravo, kjer se voda prečisti.

K nemotenemu delovanju kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav pa lahko veliko prispevamo tudi uporabniki. V kanalizaciji žal pogosto najdemo stvari, ki vanjo ne sodijo in ovirajo ali celo onemogočijo pretok odpadne vode, škodujejo materialom kanalizacijskih cevi ali napravam na kanalizacijskem sistemu, lahko pa celo spremenijo sestavo odpadne vode do take mere, da se upočasni ali povsem zavre biološka stopnja čiščenja na čistilni napravi.

Odpadno vodo odvedemo po kanalizacijskem omrežju v skladu s predpisi tako, da v najmanjši meri vplivamo na okolje. Komunalne čistilne naprave nam omogočajo, da vodo, ki jo uporabljamo v gospodinjstvih pred izpustom oz. vrnitvijo nazaj v okolje, ustrezno prečistimo. Zato ni vseeno, kaj v kanalizacijo spuščamo.

Kaj sodi v kanalizacijo?

Kanalizacija je namenjena izključno odvajanju komunalne odpadne vode iz objektov (fekalni del).

Kaj ne sodi v kanalizacijo?

V odtok in kanalizacijski sistem je strogo prepovedano odvajati:

  • meteorno vodo s streh, dvorišč, …,
  • ostanke izdelkov za osebno higieno (higienske vložke, britvice, palčke za ušesa, plenice, vlažilne robčke),
  • uporabljen sanitetni material,
  • strupene snovi in snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice,
  • jedke snovi (kisline, alkalije in soli),
  • barve, lake, naftne derivate, topila, kisline, zdravila, radioaktivne snovi,
  • maščobe in odpadna olja,
  • gospodinjske odpadke in ostanke hrane,
  • sveže ali pregnito blato iz greznic,
  • pepel, kosti, gnoj, gnojevko, odpadne vode iz kmetijskih objektov, škropiva, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, ostanke kolin, pokošeno travo in listje, tekstil, perje, dlake, steklo, žagovino, plastiko in druge predmete,
  • gradbene in druge trde odpadke (malta, mavec, cement, deščice, beton, pesek, les).

 

Z upoštevanjem naštetega in dosledno uporabo želimo preprečiti motnje pri odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki se zaradi neupoštevanja lahko pojavijo na kanalizacijskem sistemu, predvsem pa uporabnikom preprečiti stroške in nevšečnosti, ki so s tem povezani. Prav zaradi neupoštevanja določil pogosto prihaja do zamašenosti kanalov in s tem razlitja umazane in onesnažene vode v vodotoke oz. stanovanjske objekte.

Čiščenje odpadne vode je proces, skozi katerega se odpadne vode očistijo do tolikšne mere, da izpolnjujejo okoljske in druge standarde kakovosti. Očiščene odpadne vode lahko ponovno uporabljamo in s tem prihranimo.